22. 1. 17

RAD BI SANJAL


Rad bi sanjal, samo sanjal…
Okušal svet
serenad in toplih senc,
soj stoterih sveč,
ki lomijo vso realnost,
katere se bojim.
Ne budi me,
ne želim odpreti oči,
želim si samo biti del tega sveta,
sveta sanj
in stez po katerih stopam
v lesketajoče se nebo.
Pusti me da sanjam
in živim v njih,
pusti me, da občutim
srečo in lepoto,
zven vetrov
in toplino sozvočja
človeške ljubezni.
Samo pusti me da sanjam
in ne budite me…
Ta svet, brez sanj,
me duši,
srce boli
in oko se rosi.
Ne budi me…,
pusti, da sanjam.
Danes.
Jutri.
Vedno…,

za vedno!

Ni komentarjev: