MAVRICA POGUMA

Moje življenje

je pretkano z žalostjo,
ovenčano s strahom
v samoti misli,
ki jih ničesar drugega

ne more osrečiti,
razen Tvojega glasu,
Tvojega pogleda

skozi vsak trenutek

mojega bivanja.

Vem,
le Tvoja ljubezen je tisto,
kar mi daje moč.
V Tvojem pogledu je
strast in želja

in ponos življenja.

Vem,

le v Tebi in s Teboj

moj korak najde smisel,

dlani ujamejo mavrico,
nedolžno in izgubljeno,

oddaljeno od hotenja in

novega upanja.

A srce ječi,

bojim se stopiti iz teme,

bojim se zazreti v svetlobo,

sprejeti svobodo,

ki prihaja s Teboj.

Srce ječi

na temnem nebu časa.

Podaj mi roko,

dvigni moj pogled

in prva misel jutra

bo spet zate.

V prerojeni pesmi,

v novem utripu,

v trdnejšem koraku.