6. 8. 17

OAZA BLIŽINE


Rad bi ti podaril sonce.

Za vse temačne dneve
tvoje duše,
za vsa jutra brez upanja, 
za nebo brez ptic,
za roko, ki seže v prazno
in pozdrav brez odmeva.
Rad bi ti podaril sonce,
za nove sanje v tvoji noči,
za vse neizpete pesmi
in prosojne pajčevine
na tvojih poteh.

Rad bi ti podaril sonce,
da bo jasen pogled
v cvetoči pomladi,
poletje v jeziku dvojine,
jesen vseh mavričnih barv,
za vse ranjene tišine v tebi
v zimski samoti
in za grenko solzo, 
ki kdaj spolzi
po razbolelem licu.

Veš, vse preveč je praznine, ki boli,
preveč samotnih korakov
pod razprtem oblaku,
ki kot neusmiljen Nič
zamegljuje podobe tvojih sanj.

Rad bi ti podaril sonce
za nov poljub,
za nov utrip življenja
in sled nove poti
zate, 
zame, 
za naju.

Ni komentarjev: