SVETI VEČER

Sveti večer je nocoj,
kot vsak drug,
samoten,
prazen,
preboden s tišino,
ki boli,
posut s spomini,
ki kričijo
in izginjajo med sledmi
raztrganih trenutkov.

Večer razmetanih misli,
prepojenih s prekletstvom
neznanega,
ranljivega občutka,
ki skruni
nedolžnost otroka.

Sveti večer je nocoj,
ko se dlan dotakne dlani,
ko duša zahrepeni
v luči nove svetlobe
in nocoj
tišina še bolj boli,
samota še bolj kljuje
v zlomljenih stihih
grenkobe,
brezdušne praznine,
ki spolzi
v novo jutro
božiča.

Sveti večer,
jaz pa tako sam,
osamljen.