11. 4. 18

ČAKAŠ ME




Čakaš me
v trenutku moje ranljivosti,
predan
kot nebo brez oblakov,
da vstopim v tvoj svet,
kamor ne sežejo skrbi,
kjer zeleni Majnik
prepojen s svetlobo
večnega sonca.
Čakaš me
s toplino srca,
da grenkoba bolesti
in sled klecavih krakov
utone v pajčolan pozabe.

Čakaš me,
da mi podariš pogum
ob neuslišanih molitvah,
ob nemih krikih
upočasnjenega
bitja srca.

Modrina neba
govori
o tvoji brezmejnosti,
zato se ne bojim,
zato želim
vstopiti v tvoj svet
in zahrepeneti
po bivanju s teboj.

Ni komentarjev: