V
tišini čakam,
da
me obogatiš s svojo bližino,
daš
mojim besedam smisel
in
jih napolniš z modrostjo,
s
preroško navdušenostjo,
da
bom kakor nekoč
nabiral
moči
iz
neizbrisnih sledi
tvojih
skrušenih korakov.
V
tišini čakam
tvojega
poljuba,
ki
me bo naredil vrednega
stopiti
v tvoj objem
in
napolnil z gorečnostjo poguma
v
katerem bom vedno okušal
žejo
in lakoto
po
svobodni večnosti.
V
tišini čakam,
ko
me bogatiš s svojo odmaknjenostjo,
ko
sta nemir in strah
raztrganine
tisočih želja
pod
nočnim svodom
pričujoče
v meni
a
ti pustiš, da shodim,
da
moj korak
začuti
bolečino,
da
me utrdi
z
zaupanjem,
z
vero in milino,
da
si kljub nevidnosti
z
menoj.
Naj
se zavedam ali ne
vedno
si tu.
Naj
te vidim ali ne,
tvoj
dih je
kakor
sonce na nebu,
senca
na steni
s
toplino in svetlobo
tvoje
neizmerne bližine.
Ni komentarjev:
Objavite komentar