Srce mi drhti v večerni tišini,
ko stojim na križpotju cest.
Poljubi zahajajočega sonca
mi božajo čelo
in veter se skrivnostno igra
v razgibanih krošnjah
obcestnih dreves.
Razmišljam...
Nikoli ne vem
kaj prinese mi jutro.
Bo sonce ali tema,
krik groze ali nov žarek,
žarek novega upanja.
Pa vendar...
Živim.
Kljub vsem bremenom
skritim v prsih,
kljub babilonski zmešnjavi
in zelenkastim sencam,
te imam rad... Življenje!
Kljub vsem verigam
se borim, ker vem, da ta boj
ne bo zaman.
Ker čutim
v sladki slutnji vsakega trenutka
tvojo mirno, iztegnjeno dlan.
Kljub vsemu... rad te imam Življenje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar