Večne zvezde kažejo mi pot
po kateri naj bi stopal.
Vse mi je zmedeno, opito.
Po predalčkih svoje duše iščem
pozabljeno molitev,
s katero želim potešiti zgodbe
o brezkončnih zvezdah.
Jočem.
Le gozdne vile mi delajo družbo.
V mojo kri skušajo vliti dozo sreče.
Zaman.
Kdo sem jaz?
Kazalec v brezkončnosti časa,
zrno peska v prostranstvu vesolja,
človek neznane osebnosti.
Le kdo sem jaz?
Zvezde neskončnosti me spremljajo.
O kako želim biti podoben njim;
tako daleč od ljudi,
tako svetel in tako hladen.
In kdo sem jaz?
Ni komentarjev:
Objavite komentar