Brez očitkov in
strahu
sprejemam tvoj
korak.
Čas
razdvojenosti
puščam za seboj
in z nedolžno
otroškostjo
prisluškujem,
polzenju peska
pod svobodnimi
stopali.
Skrivnostna je
pot
po kateri
stopava,
a korak za
korakom
je lažji,
ker vem,
da mi slediš,
da stopaš ob
meni
kakor senca,
kot šepet vetra
in pesem,
ki odmeva v
ušesih
do zadnjega
diha.
Vem,
cilj je še
daleč,
bremen ne bo
konec
a korak je
osvobojen.
Napolnjen s
tvojo močjo,
z neskončnim
prepletanjem
sanj in
resničnosti.
Vse to,
ker stopaš z
menoj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar