MOLI

V tem jutru moli zame, brat.

Zame, ki tavam  

med ljuljko in pšenico,

med naročjem polnim makovega cvetja

in njivo posušenih strnišč.

Moli zame, brat,

ki na križpotju bežim pred svetlobo

večernih poljubov sonca

in dušo prepuščam hladnim somrakom

sivih senc.

Moli zame,

da v požirku poslednjega upanja

prepoznam milodoneče akorde

zamolčane svobode.

V tem dnevu,

moli zame, brat,

da bom znal prisluhniti drobnim

dežnim kapljam,

ki rosijo moje čelo

samo zato, da izmijejo zaslepljene oči,

ki več ne vidijo jutra

ovenčana z lepoto pomladi.

Moli,

da se prebudim brez dvomov in strahov,

prepojen z objemom življenja,

z vero v srečo,

z neminljivim pogumom za ljubezen.

V tem večeru

moli zame, moj brat,

da bom znal sprejemati bolj

kakor sprejemajo drugi,

drugačni.

Da bom znal čutiti bolj,

kakor čutijo drugi,

drugačni.

Da bom znal opogumljati bolj,

kakor to storijo drugi,

drugačni

in odpuščati bolj,

kot danes odpuščajo drugi,

drugačni.

V prepletu dlani,

moli brat!