V zmedi in
vročici boja
mi trepeče bes
srca,
skrit v prsih
minljive
mladosti.
Kot mlada cimbala
zvenijo glasovi
jutranjih perjadi,
ki z nedolžnim
petjem
podirajo krhko
breme.
S trudnim
korakom stopam
skozi valovite
trave
in bežeč pred
medlo svetlobo
tiho šepečem
svoj neumorni »Zakaj«.
Skrb, vtisnjena
v poteze časa
mi pretajeno
kot podlasica
prodira skozi
pore gub
in srce drhteče
zadrževano bolečino.
Ni komentarjev:
Objavite komentar