ko bi mogel
zavrteti čas nazaj
samo za trenutek
za en sam trenutek
da bi lahko uzrl
tvoj zgubani obraz
in v tvojih očeh videl
tisto solzo
ki je še zadnjič
stekla po tvojem licu
in ki je tolikokrat
orosila zamegljene steze
po katerih sva hodila
ko bi mogel
zavrteti čas nazaj
da bi ti lahko stisnil dlan
ki je omahnila
v poslednjo noč
iz katere ni bilo vrnitve
dlan
ki je vsakokrat
na mojem čelu
naredila znamenje križa
ko sem odhajal
in jo razprostrla v pozdrav
ko sem se vračal
ko bi mogel
zavrteti čas nazaj
da bi ti dal poslednji poljub
za ves tvoj prigarani kruh
s katerim si razveseljevala
mojo mladost
za vso potrpežljivost
in sprejetost
ob kateri sem se čutil varnega
svobodnega
v svojih korakih
ki so se vedno bolj in bolj
oddaljevali od svojega doma
o ko bi mogel
zavrteti čas nazaj
da bi ti še enkrat rekel
hvala
hvala mama
za vsak tvoj blagoslov
toplino
in vso ljubezen
ki ni zahtevala vračila
za vse te božje sledi
ki so bile vtisnjene
v materinsko srce
da bi v tvojem naročju
začutil Njegov dotik
o ko bi mogel
samo enkrat
zavrteti čas nazaj
mama
2 komentarja:
prelepa zahvala - spomin.
ah, vsi si želimo kdaj čas zavrteti nazaj...
bodi dobro,
a.
ps
Hvala dragi Aleks!
Včasih so res samo še spomini. Lepi, doživeti in kdaj pa kdaj boleči.
Žal je velikokrat čas naš gospodar.
Tudi ti, ostani dobro!
Matevž
Objavite komentar