22. 6. 18

POD OBOKOM NEBA


Z zvezdnim sijem
v ogledalu
želim biti princ
tvojih noči.

Smaragdnost tvojih oči
topi obrežje
po katerem stopam,
in odpira vonj
izklesanega telesa.

Tvoj nasmeh je
kot nežni skrunilec
nedolžnosti
na ognjenih krilih
svojih senc.

Z večnim dotikom
prepletena,
s krikom omame
izgubljena,
minljiva in hkrati večna,
v zastrtem horizontu
nepojmljivosti časa
ostajava.

Pod obokom neba.
Ti in jaz.
Midva.

Ni komentarjev: