Sanjam.
Še vedno o preteklosti, ki v meni živi.
Sanjam.
Še vedno o sreči, ki nekje lebdi.
Sanjam.
In čas beži,
kot nevidni zvok..
Sprašujem se, kdaj bil sem otrok.
Svetloba se lomi mi v očeh,
grenkoba solz na licih pušča sled,
koraki davnine
v labirintu se zgube
in v srcu spomini mi znova žive.
Sanjam ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar