V odmaknjeno nebo
pošiljam nežne poganjke
svojih sanj,
da se v svetlobnih barvah
večernega sonca
za trenutek ustavi življenje
in drobec ljubezni,
v zbližanju dveh src,
preleti ritem vsakdana.
Zgubljene misli
prepletene skozi čas,
odtisnejo nove podobe
tvojega dotika
odete v korake
bolečega odhajanja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar