Nocoj
izgubljen tavam
z orošenimi očmi
in iščem sanje.
Sam.
Iščem nasmeh
na licih,
ki bi vsaj za trenutek
utišal
kričeč odmev
praznine.
Tavam
s težkimi koraki
duše,
nad vse globljimi brezni
osamelih poti,
skozi čas,
ki beži.
Tavam
s sencami spomina
na strnišču silhuet,
skozi šepet
neke davne,
davne preteklosti.
V odsevu solza,
razprt k razpelu
prihodnosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar