V igri svetlobe
noč neslišno tke
pajčolan sanj.
Jesen se razpenja
med nebom in zemljo,
ko skozi tvoje lasje
valovi veter,
razkošje radosti.
Prepustiva se toku,
da naju ponese s seboj,
med mavrico cvetočih poljan,
med arijo zlepljenih poljubov,
kjer oživi
sleherna travniška bilka
in so sanje le nov korak
v svod neba.
Osvobojena svojih puščav
raševine nedolžnosti,
neizgovorjene besede
postanejo
svoboda bivanja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar