Samo ti znaš
iz trnja
narediti cvetlico,
v otožnem dnevu
pričarati mavrico,
iz solz
izvabiti nasmeh
in križ
preroditi v ljubezen.
Dviguješ mi
pogled,
prebujaš
otroške oči,
da me s svojim
dihom
tiho pobožaš.
Vse moje misli
poznaš,
živiš in čutiš
z menoj,
ko me s
poljubom jutra polniš
za svobodo
dneva,
molk in besedo,
čas in
darovanje.
Samo ti poznaš
moje srce,
misli in
hotenja,
pot in korak,
ki stopa po njej,
zato se znaš
dotakniti
mojega sveta,
se prebiti
skozi nevihtno nebo
in posvetiti
kot žarek
v mojo
notranjost.
Tako preprosto
ti je.
Skozi besedo
življenja
vsak dan znova
poješ
novo pesem
v zaupanju,
v valovanju
predanosti
in trenutku
dotika
tvojega sveta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar