Če bi bil še enkrat mlad,
ne bi iskal poti,
po katerih hodijo drugi.
Bos bi stopal
po svojih kamnih,
po svojih rekah
in se ne bi bal,
če bi me voda kdaj odnesla.
Če bi bil še enkrat mlad,
bi večkrat rekel: »Ne vem«,
in manjkrat: »Imam prav«.
Objemal bi dlje,
pogosteje molčal,
ne da bi se počutil manjšega.
Če bi bil še enkrat mlad,
bi ljubil bolj divje,
brez merjenja, brez računice.
Dal bi srce, čeprav bi vedel,
da ga morda ne bodo vrnili.
Če bi bil še enkrat mlad,
bi večkrat obstal sredi dežja,
ne da bi bežal.
Bil bi bolj nepopoln,
pa bolj resničen.
In čeprav se dnevi zdaj krajšajo,
in je telo tišje kot nekoč,
v meni še vedno utripa
tisti fant,
ki ni imel vsega,
a je vse čutil.
Če bi bil še enkrat mlad,
bi bil točno to,
kar sem postal zdaj,
le brez strahu,
da ni dovolj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar