V tihoti večera
se razlega praznina mojega srca.
Samota je kot puščava brez vode,
kot dolg hodnik brez vrat.
Oči iščejo obraz,
a ga ni,
roke iščejo toplino,
pa se dotikajo le zraka.
Pogrešanje je brazda v zemlji,
pripravljena na seme,
a ostaja prazna.
Vsak spomin je sveča,
ki dogoreva v vetru.
V bolečini samote kličem v temo,
naj moje solze postanejo molitev,
naj moj vzdih postane pesem,
naj moj nemir postane hrepenenje.
Advent, ki je čas pričakovanja,
me uči čakati.
Čas tišine,
ki me uči poslušati.
Čas pogrešanja,
ki me uči verjeti.
Naj bolečina samote postane pot,
ki vodi k ljudem.
Naj pogrešanje postane most,
ki me povezuje z ljubeznijo,
in naj praznina postane kelih,
ki ga napolnim z bližino,
da se moje srce razlomi kot kruh,
da se solze prelijejo kot vino,
da se samota spremeni v gostijo
in se pogrešanje spremeni v polnost.
Kajti advent je pot,
ki vodi skozi bolečino,
a se konča v objemu.
Je pesem,
ki se rodi iz tišine,
a se razcveti v radosti.
In je praznina,
da se napolni z Ljubeznijo.

2 komentarja:
Dragi Matevž,
hvala za tvoje prečudovite pesmi, ki nam bogatijo življenje.
v tvojih verzih je toliko tebe - bolečina, samota, otožnost, nemir... pa tudi mir, hrepenenje, predvsem pa veliko ljubezni. v njih iz pogrešanja resnično gradiš mostove, prazni kelih pa napolnjuješ z bližino.
zato v njih najdemo tudi toliko sebe.
in tako segamo drug k drigemu.
želim ti vse dobro v novem letu - sreče, zdravja, veselja, prijateljstva in ljubezni, in tudi veliko pesmi, kot jih le ti ustvarjaš s svojim doživljanjem sveta. četudi je včasih boleč.
bodi lepo,
a.
Dragi Aleks, tvoje besede so me za trenutek ustavile. Nosijo toplino, ki jo zmoreš dati le ti. Hvala ti za to iskrenost, za to, da v mojih pesmih najdeš nekaj, kar presega vsakdan in ostaja.
Pišem iz tistega, kar me oblikuje, iz ranljivosti, iz tišine, iz hrepenenja. A šele bralec, ki zna prisluhniti, jim da pravi smisel. Zato sem ti hvaležen, ker vem da bereš s čutečim srcem. Ker vidiš več, kot je zapisano.
Naj ti novo leto prinese mir, ki ga lahko nosiš s seboj in ljudi, ob katerih se počutiš doma. Naj bo nežno, svetlo in resnično.
Vse dobro v njem, ki prihaja.
Matevž
Objavite komentar