8. 1. 25

ČAKAJOČ POMLADI


 


Ovenel cvet
bele Lilije
čaka
na novo pomlad.
Svetlobo,
da v njej prebudi
življenje,
drugačno,
svobodno,
neskončno.

Nemirnost temine
hrepeni po soncu,
po omamljenih
livadah
cvetočih trav,
kjer se prebujajo
žive podobe
drugačnega sveta.

Ena sama beseda,
eno samo dejanje,
en sam odklop
in čas
postane preteklost.

Zadnji izdih,
tišina
in v slutnji jutra
solza po licu
spolzi
v novo pomlad.


Ni komentarjev: