Življenje, hvala Ti za
poti,
ki so me vodile v srečanja,
v katerih sem prepoznal bližino,
ne le ljudi, temveč tudi Tebe.
Za roke, ki so
se dotaknile mojih,
za oči, ki so me videle,
za srca, ki so se odprla
vsaj za trenutek.
Hvala Ti za
svetlobo,
ki se je prikradla vame,
ko sem mislil, da je vse temno.
Za upanje, ki ni kričalo,
ampak tiho obstajalo.
Za iskanja, ki
so me vodila v globine,
za bolečino, ki ni bila kazen,
temveč povabilo k rasti.
Za praznino, ki me je učila,
da je prostor svet.
Hvala Ti za
solze,
ki so tekle kot molitev
in za svet, ki je tudi moj;
sonce, mraz, tišina,
prostranost, ki govori o milosti.
Hvala Ti za
vsak trenutek,
v katerem sem bil resnično tu.
Med ljudmi.
Med dušami.
Med nevidnimi nitmi,
ki nas povezujejo.
Hvala Ti, življenje
ker sem.
Kot kaplja v oceanu Tvoje ljubezni.
Kot otrok v naročju Tvoje večnosti.

Ni komentarjev:
Objavite komentar