ujet v samoti
tukaj in zdaj
v sencah strahov
iščem okus ustnic
zvoki čela
prepletajo misli
ki bežijo
onstran resničnosti
čakam
noči in jutra
da me popeljejo
v svet strasti
neminljivosti
brez zlaganih nasmehov
in praznih besed
ujet v tišini
trosim sanje in solze
po poteh
da razbijejo
okove obljub
ukradenih trenutkov
in tihih krikov
po življenju
s prepletenimi prsti
vonjam kri
v zaprti školjki
z mislimi lovim
še zadnji zvok
najlepših not
svojega jaza
v kriku angela čakam
zadnji utrip vesolja
kot sapa
ki ohladi
gorečnost oči
Ni komentarjev:
Objavite komentar