Gledam te,
na zadnji postaji
iskanja,
kjer ni več besed,
samo solza
v objemu grenkobe
drsi po licu,
razoranem od bolečine.
Na zadnji postaji,
kjer se ustavi čas
za konec
in nov začetek,
neznanega.
Za nove
raztresene sanje
predane tebi,
nikogaršnji ljubezni.
Tukaj in zdaj
bi pil
in izpil vse vrelce,
ujete v prepletu dlani,
ki brišejo meje
razumnosti,
brezčasnega diha
spletenih ustnic.
Na zadnji postaji,
poljub.
Nemočen in grenak
izgublja strast
čustev,
ki v slasteh omame
odzvanja v noč.
Na zadnji postaji
najine poti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar