LES KRIŽA

Komu naj izpovem
svojo bolečino,
če ne tebi,
les križa.
V molku,
nasičen s strahovi samote,
med solzami
minevanja in smrtjo,
krvavečih ločitev,
prestrašenih krikov,
ki se izgubljajo v bolečinah,
mrtvega telesa.
 
Komu naj darujem
svoj čas,
ki mi je še ostal,
če ne tebi,
les križa.
Iz tebe so mi naredili
prvo piščal,
s katero sem se kosal
s perjadjo pod nebom.
V objemu zibelke
sem spoznaval
prve trenutke življenja
in se učil živeti.
Les križa.
Spomin prvega poljuba
je dolgo visel okoli mojega vratu
in me z dotikom na prsi
vračal v brezskrbno mladost.
 
Zdaj klečim pred teboj,
les križa,
da si izprosim vrata večnosti,
s sklenjenimi rokami
proseč te za tvoj poljub
odrešitve.
Za novo jutro brez večera,

za svetlobo brez teme.

 

Pustite se objeti, v teh dneh, križani Ljubezni.