KOŠČEK SRCA

Kot oster meč

so zarezale v moje srce; besede.

Besede, ki najbolj bolijo,

ki najbolj skelijo,

besede, ki nikoli ne umrejo.

Trepetajoča dlan je prazno stegnila v temo.

Brez besed vstajenja,

brez besed življenja,

upanja.

Le njegove besede: „Nimam časa.“,

odmevajo v tišini noči.

Le kdaj bo čas, če ne zdaj, Gospod!

Le kdaj bo čas, če ne zdaj, za darovanje,

čas za žrtvovanje!

Vse preveč nam polzi skozi zaprto dlan.

Pomagaj mi, Gospod,

da ne zaprem srca za ljudi,

da odprem oči,

odprem dlani

in se vedno znova

z besedo življenja podarjam njim,

ki me iščejo v temi.

Zate imam čas, prijatelj!