24. 6. 17

RAZTRGANI SPOMIN


V pesek z morskega dna
pišem tvoje ime.
počasi, kakor sem počasi
drsel ob tvojem telesu.
Drzno,
neslišno
in pil
sanjajočo sladkost
sinje božanskosti.

V pesek z morskega dna
pišem spomine.
Prelestne, kakor bel pajčolan
v svoji blaženosti,
zaznamovane
z večnim valovanjem
ob obali morja.

V pesek z morskega dna
rišem poljub.
omamljen
z vonjem
dišečih vrtnic.
Sanjav
v tisočih željah,
odrešujoč,
upajoč
v neizprosnem hrepenenju
po tebi.

A val z morskega dna
je odplavil
tvoje ime,
potopil spomine,
odvzel
neizsanjani poljub,
smaragdno pesem
najine bližine.

Ni komentarjev: