28. 4. 18

ZAVEZA



Skozi skrivnostno zavezo življenju
mi daješ del sebe,
del svoje ljubezni,
ki je nočeš samo zase.
Daješ mi zaupanje,
vzbujaš vedrino in moč
za vsakdanji boj,
za vso lepoto tega sveta,
trnje in bolečino,
da skozi vetrove v vejah
občutim novorojenega,
poljub križanega
in svetlobo velikonočnega vstajenja.

Iz temine neba
v svetlobo jutra
neutrudni korak
na vijugasti poti
ne bo zamrl.
Dnevov ne bodo prekrile solze,
niti bolečina v prsih,
ki kljuje in ubija,
kajti skozi Tvojo zavezo
bo slišati spev slavca,
zven zvonov
in dotik dlani.

Stapljajoč se s Tvojim pogledom
nebo na obzorju
ne bo zamrlo,
sanje ne bodo ugasnile,
le Tvoj poljub življenja
bo napolnjeval
mojo pot.


Ni komentarjev: