KO BESEDE POSTANEJO DOM

 

Ne potrebujem veliko.

Ne velikih stavkov,
ne popolnih odgovorov,
ne obljub,
ki jih prinaša čas.

Samo trenutek,
ko moje besede ne odidejo mimo tebe,
ko jih ne odnese prvi zvok sveta,
prvi blisk na nebu,

prva misel, ki pride mimo.

Včasih ti govorim o dnevu,

a v resnici ti podarjam del sebe.

Tisti skriti košček jutra,
ki me je razveselil,
tišino večera,
ki me je ustavila,
misel,

ki je nisem povedal vsakomur.

Ne iščem ušes.
Iščem prisotnost.

Nekoga,
ki bo za trenutek odložil svojo pot

in sedel kraj moje.

Slišati pomeni,
da besede dosežejo ušesa.
Poslušati,

da dosežejo človeka.

Šele takrat
postanejo dom,
ko utihnejo

v srcu drugega.

©matevz